V novem letu tudi novo testiranje sistema SI-Alarm, a ne po vsej Sloveniji hkrati

V letu 2025 smo v Sloveniji precej pozornosti namenili tudi sistemu za množično alarmiranje SI-Alarm. Sistem, ki vsem ljudem na izbranem območju na telefone pošlje potisno sporočilo z opozorilom, je pri nas novost, čeprav ga več evropskih držav uporablja že nekaj časa.

Septembra smo bili priča tudi prvemu nacionalnemu testiranju, ki pa ni bilo povsem uspešno. Del državljanov je sporočila prejel z večurno zamudo, manjši del pa sploh ne. Nekaterim telefon ni piskal, drugi so najprej prejeli obvestilo v angleščini. Tako so odgovorni za projekt že v dneh po septembrskem testiranju napovedovali nov preizkus.

Sprva se je omenjala možnost, da bi novo testiranje sistema SI-Alarm izvedli še do konca leta 2025, kasneje pa kot možni termin novega testiranja začetek leta 2026. Kot so za N1 dejali na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR), bi bilo ponovno javno testiranje mogoče izvesti v prvi polovici novega leta.

Že nekaj časa je tudi jasno, da naslednje testiranje sistema obveščanja ne bo vsesplošno, ampak regijsko. Kot pravijo na URSZR, bi ponovno testiranje potekalo na izbranih območjih Slovenije. "Predvidoma bodo testiranja potekala na območjih pokrivanja posameznih baznih postaj. Na mejnih območjih regij bodo sporočila tako dobili imetniki telefonov v več regijah," so pojasnili.

Poleg zapleta z oddajniki operaterja A1, zaradi česar so uporabniki tega omrežja obvestilo prejeli z zamudo, so septembra na pravilnost delovanja sistema SI-Alarm pomembno vplivale tudi posodobitve operacijskih sistemov telefonov. Po informacijah Telekoma Slovenije je Google že izdal nadgradnjo operacijskega sistema Android s popravki. Kot pravijo na URSZR, bo Android ustrezno posodobljen v prvih dveh tednih tega leta.

Ustrezno posodobljeno različico operacijskega sistema iOS 26, ki ga imajo Applove naprave, ima pri slovenskih operaterjih nameščeno okoli 35 odstotkov naprav. "Apple postopoma začenja tudi s samodejnim posodabljanjem operacijskega sistema na iOS 26, zato se bo delež sčasoma povečal," pravijo na URSZR. Ob tem opozarjajo, da naprave s starejšimi različicami operacijskih sistemov z redkimi možnimi izjemami opozoril ne bodo prejele.

Na URSZR so decembra lani sicer izvedli interno testiranje sistema, ki je pokazalo, da SI-Alarm deluje pravilno. Kot pravijo na upravi, so bila vsa alarmna sporočila pravilno posredovana skozi sistem in dostavljena.

Zakaj telefoni niso piskali med plazovi v Goriških brdih?

Kljub nekaterim težavam so odgovorni po prvem testiranju dejali, da bi sistem SI-Alarm ob naravni ali drugi nesreči lahko že uporabili. Nesreč večjega obsega k sreči v letu 2025 nismo imeli, so se pa v nekaterih primerih v javnosti pojavila vprašanja, ali bi bilo smiselno zagnati SI-Alarm. Tak primer so bile novembrske poplave in zemeljski plazovi v Goriških brdih in srednji Soški dolini.

Kot so pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, odločitev o takem alarmiranju sprejme pristojni organ, ki na podlagi znanih okoliščin oceni resnost situacije in dejansko nevarnost za življenje ljudi ter premoženja. "Na sprejem takšne odločitve pomembno vplivajo ocena dejanske življenjske ogroženosti, pravočasnost alarmiranja in možnost izvedbe zaščitnih ukrepov," so dejali in poudarili, da vremensko opozorilo o morebitnih močnejših padavinah samo po sebi še ne zadostuje za sprožitev alarmiranja.

Predlog za alarmiranje s sistemom SI-Alarm lahko poda vodja intervencije, poveljnik civilne zaščite, URSZR, župan, vlada ali minister. V konkretnem primeru poplav in plazov v Goriških brdih in srednji Soški dolini se pristojni lokalni organi po navedbah URSZR niso odločili za takšno alarmiranje.